Miljski pust je občiaj starodavnega izvora. Prvič je omenjen v občinskih statutih iz leta 1420, kejr se določa denarno povračilo v višini enega dukata tistim pustnim skupinam, ki se obvežejo, da bodo potrošile najmanj trikrat toliko za najem glasbenikov.

Za miljski pust (Carneval de Muja) so bili značilni nekateri običaji, na primer lov na bika, ki je beneškega izvora, in Ples zelenjave, ki so ga na pustni torek prirejali na današnjem Marconijevem trgu. Danes ga z novo koreografijo spet obujajo na pustni četrtek ob urandi otvoritvi miljskega pusta. Ženske in moški si za ples na glavo nadenejo zelene vence, v rokah pa držijo zlat lok iz vej in pomaranč. Zanimiv je tudi običaj pobiranja jajc po domovih, nekakšno pustno koledovanje, ki se je ohranilo vse do danes.

Glavna značilnost miljskega pusta v današnji obliki je ta, da šeme na obrazu ne nosijo mask in svoje identitete ne skrivajo. Udeleženci pustovanja namreč želijo, da jih občinstvo prepozna. Pustne skupne igrajo izredno pomembno vlogo pri pustovanju. Vsaka izmed njih izbere izvirno temo in na podlagi te izdela kostume in scenografije, s katerimi oblikujejo edinstvene poulične gledališke predstave.

Dogodek, ki v sklopu pusta vzbuja največje pričakovanje, je povorka vozov z alegoričnimi vsebinami. Vsak voz je sad dolgotrajenga dela članov pustnih skupin, ki pripravam posvečajo večji del svojega prostega časa. V preteklosti je delovalo veliko pustnih skupin, danes pa je dejavnih le še osem, in sicer Bellezze Naturali, Bulli e Pupe, Bora, Brivido, Lampo, Mandrioi, Ongia in Trottola.